Moja mama jih šteje 70 let. Vedno je bila aktivna in redko, da jo je kdaj kaj bolelo, dokler jo niso začela boleti kolena in artroza kolena je bila njena diagnoza. Ker je bila vedno tako aktivna, je nismo preveč resno jemali, tudi ko je rekla, da jo kolena bolijo, smo pač mislili, da se je preveč zmatrala, nikoli pa nismo pomislili, da bi lahko bila kriva artroza kolena, danes vidim, da nismo premišljevali prav in da bi jo mogli uslišati, kajti če bi prej dobila diagnozo, bi bilo mogoče boljše, vsekakor pa ne bi trpela tako dolgo bolečin, saj bi se zdravljenje prej začelo.
No pa je šla, ker jo nismo poslušali sama k zdravniku in po slikanju kolen je kmalu dobila izvide artroza obeh kolen, tako da smo ko je povedala, bili kar vsi tiho, ker smo vedeli, da že dolgo govori kako jo kolena bolijo, kako ima zjutraj okorela kolena, kako ni več tako gibčna.
Tako ji je zdravnik izdal napotnico za v bolnico in za operacijo. Po eni strani smo bili veseli, da je artroza kolena in da ni še kaj več, ko pa veš, da gre tvoj ljubljeni član družine v bolnico, pa itak nobenemu ni všeč, tako da smo komaj čakali, da jo operirajo in povedo, kakšno je stanje.
Takrat smo prišli zgodaj zjutraj v bolnico, seveda je imela še kar nekaj pregledov pred operacijo in operacija je sledila naslednji dan. Odšli smo domov in čakali, da nas pokliče. Kmalu dopoldan so jo operirali in sledilo je okrevanje.
Danes je naša mama spet aktivna in artroza kolena je pozabljena, mi pa smo srečni z njo, kajti ko se ona poigra z svojimi vnuki. To je najlepše kar lahko vidimo in upamo, da bo še dolgo tako, da se artroza kolena ne bo spet pojavila na drugem kolenu.
…