Moj fant je mizar, kar pomeni, da je celotno pohištvo najinega doma izdelal sam. Vsekakor je v času gradnje najinega skupnega doma, bila velika prednost prav to, da je mizar in bo sam poskrbel za notranjo opremo. Malenkost manj prijetna plat tega poklica pa je predvsem to, da je delo zahtevno, kar pomeni, da fant cele dneve, še danes, preživi v svoji delavnici, kjer ustvarja zase ali pa za številne druge naročnike. Ravno zato ga velikokrat kar sama obiščem v njegovi delavnici, saj je to pravzaprav edini skupni čas, ki ga imava. No, saj ni tako hudo, kot se mogoče sliši. Moj fant je res izjemen umetnik, dober mizar, ki je s svojo dušo in telesom predan poklicu, ki ga opravlja. Verjetno je to strast podedoval po očetu, saj je bil tudi njegov oče mizar, ki je bil znan po svoji natančnosti ter ustvarjalnosti pri delu z lesom in drugimi materiali. To natančnost je vsekakor podedoval po njem.
No, ker želim vse več časa preživeti v družbi svojega partnerja, sem se odločila, da se tudi sama podučim, kako ravnati z lesom. Odločila sem se, da je letošnje leto, leto učenja. Podala sem se na hitri tečaj obdelovanja različnih materialov, kjer bom pridobila osnovna znanja lesarske šole in podobno. Pridobljeno znanje bom seveda tudi dobro izkoristila. Kako? Pomagala bom pri zaključevanju lesenih izdelkov, ki jih bo vnaprej oblikoval moj fant. Ne bom ravno mizar, se bom pa potrudila, da izdelkom dodam tisto piko na i, ki bo pripomogla h končnemu izgledu. Saj veste, kako pravijo, ženska roka je vedno dobrodošla. Ženske imamo tisti občutek nežnosti, ki določene izdelke še bolj nadgradijo. Lahko je zgolj izbira pravega barvnega odtenka in tako dalje. Seveda je bil moj mizar nad to idejo preprosto navdušen in že komaj čaka, da se bova skupaj smukala po njegovi delavnici.