Letošnje počitnice sem hotel preživeti v planinah. Tako sem se odločil, da letos ne bom svojega dopusta izkoristil, da grem na morje, ampak bom šel v planine. Vse sen naštudiral, kako bi lahko hodil po planinah 14 dni. Najbolj me je sicer bilo strah grdega vremena, ker smo mogli za dopust povedati že veliko prej, tako nisem imel možnosti izbiranja.
Ko je prišlo poletje in se je bližal moj dopust, sem videl, da bom imel lepo vreme. To mi je pomenilo največ. Kajti vse vemo, da v grdem vremenu ne moreš v hribe. Kar nekaj priprav sem imel, da sem si se spakiral v nahrbtnik, kajti 14 dni hoje po hribih ni malo. Zavedal sem se, da si bom kdaj pa kdaj moral tudi kaj upirati in da si ne bom mogel vzeti čisto vsega, kar si želim.
Moj pohod se je začel in komaj sem čakal, da pridem do prve planinske koče in si privoščim počitek v hribih. Ko sem prvič prespal in sem se zjutraj prebudil, sem videl prekrasni sončni vzhod. Ne morem vam povedati z besedami, kako je to lepo videti. Ta dan sem ostal v planinski koči, čez dan sem šel le na krajši pohod do drugega vrha in se vrnil nazaj. Kajti ta planinska koča je bila res na lepi lokaciji, oskrbniki, so bili prijazni in odločil sem se, da bom prespal še eno noč pri njih.
Drugo jutro sem ponovno videl prekrasni sončni vzhod, ko sem z lastnikom planinskega doma pil jutranjo kavico in užival v pogovoru z njim, ko mi je pripovedoval, kako je živeti v planinah. Moj dopust se je tako nadaljeval, da sem vsak dan nekje prespal, čez dan pa hodil po hribih. To je bil moj najboljši dopust v življenju.