Vsaka mama ve, kaj je zdrava prehrana in želi si, da bi njen otrok jedel zelenjavo, nekaterim to uspe, nekaterim pač ne. Sama se prav spominjam, da sem si že v nosečnosti brala jedilnike, kjer je bila zdrava otroška hrana. Veliko kuhane hrane je bilo narejene tako, da se zelenjava sploh ni videla in tako so skuhano jed otroci oboževali.
Premišljevala sem o tem, ali naj otroku zelenjavo skrijem v jed, ali naj bo zelenjava enostavno vidna na krožniku? Z veliko mamic, ko sem se pogovarjala, so mi govorile različne zgodbe, kako skrijejo zelenjavo v sami pripravljeni hrani, a meni to nikakor ni bilo všeč. Kako naj potem otrok sploh ve kaj je, ravno zato sem se odločila, da bom skušala narediti čim bolj okusne jedi, a zelenjava se na krožniku bo videla, le da bo čimbolj okusna.
Začela sem zgodaj, tako sem mu na krožnik dala majhen korenček, majhen paradižnik, kos cvetače, brokolija, vse se je našlo, tako se je moj otrok sam odločil, kaj bo jedel. Ne boste verjeli, kako je njemu ta barvasti krožnik bil zanimiv, vsako zelenjavo je probal, eno je pojedel, katera pa mu ni bila všeč. Tako sva se skupaj zabavala, ko je on mene gledal kako jem in jaz sem mu ploskala, ko je pojedel katero zelenjavo, tako sem mu pokazala, da je zelenjava nekaj dobrega, okusnega in še danes ima rad zelenjavo. Najbolj mi je simpatičen, ko pride na vrt in si odtrga paradajz in ga poje kot jabolko. Ali pa si spuli korenje, si ga umije pod vodo in ga grizlja. To je bil moj namen, da mu bo zelenjava enostavno dobro, ne pa da mu jo prikrivam v jedi, to mi nikakor ni bilo všeč.
Še danes mu je zelenjava dobra, rad jo ima, vse vrste, razen fižola, tega pa ni nikoli imel rad in še danes ga nima.